sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "marjanovič umek kranjc in fekonja".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo marjanovič umek kranjc in fekonja med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Marjanovič Umek , Kranjc in Fekonja ( 2006 , str. 18 − 21 ) pišejo , da naj bi večina otrok prvo besedo izgovorila v starosti med dvanajstim in dvajsetim mesecem .
Dandanes starši spodbujajo otrokovo večmodelno zaznavanje predvsem z uporabo različnih komunikacijskih sistemov, kot sta televizija in računalnik (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Skupno branje ima pozitiven vpliv na otrokovo govorno kompetentnost, obseg besedišča in poznavanje značilnosti jezika v zgodbah (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Največja koherentnost se je pokazala v pripovedovanju zgodbe ob slikanici, največja kohezivnost pa ob prebranem začetku zgodbe (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Okoli drugega leta torej otroci začnejo oblikovati celovite izjave in jih v nadaljnjem razvoju tvorijo vse pogosteje (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
V predjezikovnem obdobju je za govorni razvoj pomembna zgodnja komunikacija, ki poteka med otrokom in odraslo osebo (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Otroci razvijajo govor in jezik skozi predjezikovno in jezikovno obdobje, mejnik med njima je usvojitev prve besede (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Govor se nato pojavi v različnih govornih položajih in se začne prepletati z otrokovim razmišljanjem in pismenostjo (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Še preden otrok razvije slovnico svojega jezika, že sodeluje v dialogu in pogovoru na ravni pragmatičnega govora (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Po tretjem letu se razvijejo bolj strukturirani vprašalni stavki z vprašalnicami kaj, kje, zakaj in zakaj ne (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Usvajanje drugega jezika naj bi bilo v tem obdobju hitrejše in lažje, posledično bi zahtevalo manj truda (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Do podobnih sklepov so prišle slovenske raziskovalke Marjanovič Umek , Kranjc in Fekonja pri otrocih v starosti treh in štirih let .
Najpogosteje avtorji izpostavljajo dejavnike kakovosti otrokovega družinskega okolja, sociodemografske (socialno-ekonomske) značilnosti družine in kakovost vrtca (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Avtorji najpogosteje izpostavijo kakovost otrokovega družinskega okolja , sociodemografske značilnosti družine , kakovost vrtca in genetske dejavnike ( Marjanovič Umek , Kranjc in Fekonja , 2006 , str.
Poleg usmerjenih dejavnosti na jezikovni razvoj vplivajo tudi prehodne dejavnosti, kot so: prosta igra, pravila, dnevna rutina (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006: 59).
Kasneje, v obdobju srednjega otroštva, mladostništva in odraslosti, pa govor postane način posameznikovega mišljenja in delovanja (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Pomembno vlogo pri usvajanju drugega jezika imajo starši, ki izbirajo strategije, kako predstaviti otroku novi jezik (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Navadno se z namenom ocenjevanja načina pripovedovanja zgodbe otroka posname, nato pa se njegovo pripoved prepiše (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).
Različne avtorice ( Marjanovič Umek , Kranjc in Fekonja , 2006 ) so govor razdelile na dve obdobji , in sicer na predjezikovno obdobje in jezikovno obdobje .
Odrasla oseba se mora z otrokom pogovarjati , mu zastavljati vprašanja ter ga vključevati v simbolno igro ( Marjanovič Umek , Kranjc in Fekonja , 2006 ) .